|
|
Post by Clement Gojski on Dec 3, 2006 11:26:21 GMT 1
Pridem! PS: boben je končan, tako da nekaj že imamo  |
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Dec 3, 2006 16:37:05 GMT 1
a ob 16h?
|
|
caurtoth
obiskovalec ali križar???
Posts: 14
|
Post by caurtoth on Dec 4, 2006 3:16:09 GMT 1
ob 16ih
sem šele zdaj vidu , da sem pozabil napisat , sooorrryy ;D
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Dec 4, 2006 17:21:21 GMT 1
sej smo si mislili, da ob 16h |
|
|
|
Post by Romualdo Cadena de Lobo on Dec 5, 2006 9:58:01 GMT 1
Ja, vendar je dobro, da si rekel, da je ob 16ih....
spammyspammyspammyspammyspammyspammy
chikichikibum
|
|
caurtoth
obiskovalec ali križar???
Posts: 14
|
Post by caurtoth on Dec 5, 2006 22:15:15 GMT 1
Naslednje sreèanje bo v torek , 12. 12. In taberna Pod lipo - ob 16 ih
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Dec 6, 2006 15:23:30 GMT 1
razen èe david do takrat ne zrihta uèilnice, potem bomo imeli že tam?
|
|
caurtoth
obiskovalec ali križar???
Posts: 14
|
Post by caurtoth on Dec 6, 2006 16:13:26 GMT 1
toèno tako  |
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Dec 8, 2006 20:45:05 GMT 1
se globoko pardoniram, ker me v torek ne bo na delavnici, bom v tistem èasu na vlaku za lj.
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Jan 17, 2007 17:59:05 GMT 1
iz iste knjigice/kataloga, iz katere so prisege mesta kranja (Iz roda v rod, 1982), je tudi tale zanimiv podatek: št. 17: Zapis slovenske pesmi. 15. stoletje. Zapis je na notranji strani sprednje platnice v nemški rokopisni knjigi Schwabenspiegel, ki je bila v arhivu knezov Auerspergov v Ljubljani. NUK, Auersperški fragment R, inv. št. 45/59 (foto) pomeni, da imamo slovensko pesem iz 15. stoletja!!! rabimo še glasbo zanjo. |
|
|
|
Post by Clement Gojski on Jan 17, 2007 20:04:15 GMT 1
A je slučajno kdo clan NUK-a, da bi to lahko dobil?
|
|
|
|
Post by Bwaze on Jan 17, 2007 22:16:21 GMT 1
Celoten fragment pesmi, iz Svet viteštva, Ivan Stopar, 2006:
oči tvoje... srce... lice... tije lasje... rumenu prelepe nene ročice... to moje srce nosi inu mre... rasi in lubi me lubva moja gartroža rumena...
Bolj dosleden prepis fotografije iz predavanj Irene Orel (Razvoj slovenskega jezika od 10. do 15. stoletja):
oczy twoyee czwtlem; primy; y moy ∫wat moree; sercze gore; nyenee lizee primtey ∫e ∫olzwtige lazzye; rumena preleppe yene Roczycze; wridke te vssle wyczy; to moyee serzze nossy ynvmee; ra∫∫y in ∫laby ie luba moya czuna∫∫a rumena
Hm... ni kaj dosti ostalo.
Pesem je bila zapisana na notranjih platnicah Švabskega ogledala, ki so ga hranili v Turjaškem knežjem dvorcu v Ljubljani. Po potresu 1895 so ga skupaj z drugimi knjigami preselili na grad Losenstein v Avstriji, potem v Ameriko, kjer se je za njim izgubila sled.
Morda pesem sploh ni ljubezenska, ampak govori o devici Mariji (čeprav po mojem bolj malo verjetno).
Viri: Marko Treseglav: Ljudsko pesništvo, 1987; Raziskovanje srednjeveške slovstvene folklore pri Slovencih, zbornik Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Znanstveni institut FF 1989
|
|
|
|
Post by Bwaze on Jan 17, 2007 23:01:46 GMT 1
 Fotografija rokopisa. Veliko sreče pri razbiranju. Najdeno na strani Hervardi: www.hervardi.com/slo_jezik.phpIn še citat z njihove strani: Turjaški rokopis je nastal v 14. ali 15. stoletju in se je nahajal v knjižnici knezov Turjaških, v ljubljanskem knežjem dvoru. Šlo je za zapis slovenske pesmi, ki je bila na zelo poškodovanem belem listu prilepljena na notranjo stran sprednje platnice nemške rokopisne knjige Codex chartaceus (stara signatura št.19), v katerem so uporabljene latinske črke 14. stoletja. Knjiga je bila do leta 1895 v knežjem dvoru Turjaških, tistega leta pa so jo preselili v grad Losenstein ob reki Aniži v Spodnji Avstriji. Knjižnica Turjaških je bila nato preseljena v Washington, z njo vred pa najbrž tudi slovenski rokopis. Ohranjena sta nam žal le dva fotografska posnetka, ki sta ju posnela zgodovinar Anton Kaspret, pred prvo svetovno vojno in slavist Alojzij Turk, po prvi svetovni vojni. Kot že rečeni je šlo za slovensko ljubezensko pesem, ki bi naj bila po nekaterih domnevah zložena v Marijino čast. |
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Jan 18, 2007 15:54:54 GMT 1
mhm, pa res ni veliko od nje ostalo. razen z veliko domišljije bi jo bilo težko spremeniti v nekaj, kar bi lahko peli.
na tistile strani sta pa še dve ljubezenski pesmi iz Wolkensteina. èe prav razumem, nista originalno slovenski, ampak ju je on samo prevedel v 7 jezikov?
|
|
|
|
Post by Bwaze on Jan 18, 2007 19:52:02 GMT 1
Že izvirnik je taka lepa babilonščina!  Izvirnik je na levi strani, naslednji stolpec je jezik, nato nemški prevod, zadnji stolpec pa je prevod v slovenščino. Očitno ima Wolkenstein še nekaj slovenščine, bom poiskal: 1416–17: slovenske interpolacije v pesmih Oswalda Wolkensteina, Do freig amorß, št. 69: »na moi sércce / ne dirs dobro / mille schema / pur zschätti gaiss / draga griet /twoia«, Bog dep mi, št. 119: »Bog de primi / jassem toge / na te stroio / na dobri si slusba // Kacu moreß / ne men dilaß / en jaßem dial / troge moy g(riet) / Io te prosso / ne tee, troge / pomag menne / selenem tlok«; Lepo. Nisem še videl prevoda, pesem pa drugače igrajo Ayragon: www.ayragon.de/Tule je povezava na MP3 cele pesmi, ki je na njihovi strani: www.ayragon.de/downloads/mitguenstlichemherzen/ganz/milleschenna.mp3Sicer je precej stisnjena (5 minutna pesem je dolga le 1 MB), ampak se fino sliši. Besedilo gre pa takole (v pesmi je v bistvu vse zgoraj, Do fraig amors in Mille zhenna).
Mille Schenna
Do fraig amors
adiuva me!
ma lot, mein ors,
na moi sercce,
rennt mit gedanck,
frau, puräti.
Eck lopp, ick slapp,
vel quo vado,
wesegg mein krap
ne dirs dobro,
iu gslaff ee franck
merschi vois gri.
Refrain:
Teutsch, welchisch mach!
franzoisch wach!
ungrischen lach!
brot windisch bach!
flemming so krach!
latein die siebent sprach.
Mille schenna,
ime, man gür,
peromnia
des leibes spür.
Cenza befiu
mit gschoner war
dut servirai,
pur zschätti gaiss,
nem tudem frai
kain falsche rais,
got wett wol, twiw
eck de amar.
Refrain
De mit mundesch,
Margaritha well,
exprofundes
das tün ich snell.
dat löff draga
Griet, per ma foi!
In recommisso
diors et not
mi ti commando,
wo ich trott,
jambre, twoia,
allopp mi troi.
Refrain
|
|
