Predavanja in razstave

[Tinka z Gradišèa]

prof. dr. CLAUDIA THEUNE-VOGT z Oddelka za arheologijo Univerze na Dunaju, v mesecu decembru cikel predavanj na temo »Novejše arheološke raziskave srednjeveške obrtne proizvodnje«. Predavanja bodo v nemškem jeziku.

Termini predavanj:

· petek, 7. 12. 2007, 9.00- 10.30 in 10.45-12.15/P3
· ponedeljek, 10.12.2007, 14.00-16.15/P2
· petek, 14. 12. 2007, 9.00- 10.30 in 10.45-12.15/P3
· ponedeljek, 17. 12. 2007, 14.00-16.15/P2

Vsa predavanja bodo potekala na Oddelku za arheologijo FF UL. Zavetiška 5. Na viču.

[Adalheidis]

Vsopnice za Eca; nekakšen žreb, le za študente FF, prijava do jutri do 22h:
www.surveymonkey.com/s.aspx?sm=8o565qCGzxMa3WkJPona8A_3d_3d

[Tinka z Gradišèa]

sma že dve prijavljeni, držte pesti!

[Martin zu Stein]

Škoda da nisem na FF ...

[Ulrika Kamnogoriška]

Jz nisem mela srece oz. je nima tisti, kateremu bi karto podarila .

[Tinka z Gradišèa]

tudi jaz ne. si pa predavanje vseeno lahko ogledate(mo) v neposrednem prenosu v prvem preddverju CD ali v predavalnici 34 na FF. tako pravijo.

[Adalheidis]

Zakaj nihèe ne pove, kako je bilo v ©kofji Loki???

[Tinka z Gradišèa]

predavanje od ljubljane do jeruzalema a.d. 2007: po poti prve križarske vojne dr. mihe kosija bo 5. februarja na sazu

[Tinka z Gradišèa]

na FF bo v P 102 v ponedeljek, 14. januarja, potekal zagovor doktorske disertacije Izoblikovanje kranjskih deželnih stanov in deželozborskega postopka Andreja Nareda.

[Tinka z Gradišèa]

celestina said:

predavanje od ljubljane do jeruzalema a.d. 2007: po poti prve križarske vojne dr. mihe kosija bo 5. februarja na sazu

HISTORIÈNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti

vabi na predavanje
Od Ljubljane do Jeruzalema A. D. 2007: po poti prve križarske vojne

Križarske vojne so nedvomno eden tistih tipiènih pojavov srednjega veka, ki je ostal trdno zakoreninjen tudi v vsakdanjih popularnih predstavah. Na eni strani je vedno buril domišljijo s podobami o vojnih pohodih, slavnih osvajanjih in pustolovšèinah, na drugi zbujal kontroverznost z oèitki o verskem fanatizmu, netolerantnosti, plenjenju in krvavih pokolih. Resnica bo verjetno nekje na sredi in historiografija si v zadnjem stoletju in pol prizadeva objektivno osvetliti fenomen križarskih gibanj z najrazliènejših vidikov. Dr. Miha Kosi je z dvema kolegoma iz študentskih let v pozni pomladi 2007 skušal podoživeti pot vojsk prve križarske vojne (1096–1099) od Ljubljane do Jeruzalema (in nazaj). Z avtom so potovali preko Balkana do Istanbula in nato preko velikega dela Turèije, Sirije in Jordanije do Izraela, s povratkom z ladjo preko Cipra. Strokovno-potopisno predavanje bo prikazalo utrip prastarih prestolnic in bazarjev Bližnjega Vzhoda od Istanbula, Konye, Edese, Antiohije, Alepa in Damaska do Jeruzalema, bisere še danes ohranjene arhitekture iz križarskega obdobja (med drugim Baghras, Margat, Crac des Chevaliers, Belvoir) ter osnovne poteze politiènega in vojaškega položaja teh dežel v križarskem obdobju. Predavanje bo temeljilo na diapozitivih, historiènih zemljevidih in rekonstrukcijah nekdanje arhitekture ter bo popestreno z glasbo.

Predaval bo dr. Miha Kosi

Dr. Miha Kosi je medievist in višji znanstveni sodelavec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo, diplomiral leta 1996 in doktoriral iz zgodovine leta 2001 z disertacijo Promet kot eden temeljev gospodarskega razvoja na Slovenskem v srednjem veku. Poklicno se ukvarja predvsem s srednjim vekom, zlasti z zgodovino prometa in komunikacij, urbano zgodovino, razliènimi aspekti križarskih vojn ter historièno geografijo. Je avtor monografij Templarji na Slovenskem: prispevek k reševanju nekaterih vprašanj srednjeveške zgodovine Prekmurja, Bele Krajine in Ljubljane (1995) in Potujoèi srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem (1998). Njegove publikacije zajemajo veè deset bibliografskih enot, med njimi nekaj tudi na temo križarskih vojn.

Predavanje bo v torek, 5. februarja 2008, ob 18. uri v Atriju ZRC SAZU, Novi trg 2.

Vljudno vabljeni!

[Tinka z Gradišèa]

naslednjo sredo bo na ljubljanskem gradu v peterokotnem stolpu ob 18.30 otvoritev razstave zlata doba karnija.

Pred štirimi leti so na kranjskem najdišču v Lajhu odkrili 16 poznoantičnih grobov. Veliko pozornosti je izzval grob žene z zlatim nakitom. Prstan, srebrna zapestnica in pozlačene sponke s poldragimi kamni so bili značilnost noše germanskih žena, Alamank visokega rodu izpred 1400 let.
Toda ne le zlate najdbe, celotno odkritje grobov je za Kranj in ves slovenski prostor posebnega pomena. Na istem grobišču v Lajhu so že pred sto leti odkopali nad 700 grobov. V nekaterih je bilo najdeno poleg nakita tudi orožje in rokodelsko orodje. Predmete so odpeljali na Dunaj in v Ljubljano. Od takrat je Kranj v svetu poznan predvsem po arheoloških odkritjih iz Lajha. Toda tedanji strokovnjaki so najbogatejše najdbe prepoznali kot germanske, kar pa je dobilo v prvi polovici 20. stol. zaradi političnih razmer pretiran pomen.
V resnici med grobovi iz Lajha številčno prevladujejo pokopi staroselskega, kristjaniziranega prebivalstva. Bogat nakit, posebej pa še orožje, je bilo odkrito le v posameznih grobovih. Ti kažejo na pokope maloštevilčne germanske vojaške elite, posameznih pripadnikov Gotov, Alamanov in Langobardov.
Grobišče v Lajhu je nastalo v 5. in 6. stol., v času zatona rimske civilizacije, ko je v naše kraje prišlo mnogo germanskih plemen.
Na prostoru današnjega Kranja je zrasla vojaška postojanka, nekakšna predstraža Italije. Iz tistega časa se je ohranilo tudi njeno tedanje ime, Karnij. Utrdba se je obdržala še vse do prvih desetletij 7. stol., ko so se Germani premaknili na zahod, v okolico Karnija pa se je v valovih doseljevalo slovansko prebivalstvo in se zlivalo s staroselskim življem.

Razstavao bosta odprla župan MO Kranj, Damijan Perne, in župan MO Ljubljana, Zoran Janković.

[Clement Gojski]

V četrtek 6.marca ob 18.00 bo dr. Ivan Stopar v salonu gradu Zaprice predstavil trilogijo Življenje ne srednjeveških gradovih na Slovenskem, s posebnim poudarkom na zadnji knjigi. Ob tej priložnosti boste lahko kupili knjige založbe Viharnik pa akcijskih cenah. Avtor bo svoje knjige tudi podpisoval.

[Tinka z Gradišèa]

NMS je v svojih novih prostorih na metelkovi odprl razstavo o trubarju Primož Trubar (1508 - 1586), ki bo na ogled do konca leta.

prav tako bo od 16. marca na gradu Turjak ogled razstava Trubar in Turjačani.

do 23. marca je v narodni galeriji (vhod s cankarjeve) še na ogled restavrirani oltar iz britofa pri ukanju. je eden redkih gotskih oltarjev, ohranjenih pri nas. ogled je brezplačen.

[Tinka z Gradišèa]

bi šli skupaj pogledat kako razstavo o trubarju? adelajda pravi, da je cerkovna ordninga na NMSjevi razstavi tu le še do maja, potem pa mora nazaj v vatikan. pa ko je ravno prva nedelja v mesecu in so NMSjeve razstave takrat brezplačne...

še dve razstavi na to temo se bosta odprli letos:

od 15. maja do 28. junija v NUKu Trubarjev in Ungnadov dar Evropi

od junija do decembra v mestnem muzeju ljubljanskem Primož Trubar 1508 - 1586

[Tinka z Gradišèa]

še več razstav :

Kranjski deželni privilegiji kar na dveh lokacijah:
- 4. april - 29. april v Peterokotnem stolpu na ljubljanskem gradu
- 3. april - 4. maj v NG

Rastoča knjiga v NUK (o zgodovini knjige na slovenskem, vključuje tudi srv rokopise) do 3. maja

Vsem Slovencem..., razstava o Trubarju v Trubarjevi domačiji v Rašici, ki bo postala stalna

Protestansko šolstvo na Slovenskem se bo 17. maja odprlo na gradu Turjak in bo prav tako ostalo tam za stalno


nekaj delavnic:

Ane bukvice, o postopku tiskanja v leseni preši in vezave, bo v novi stavbi nms 5., 12. in 19. aprila

Peka kruha v krušni peči, 5. aprila v tehniškem muzeju v bistri


Prikaz ročnega kovanja podkev 27. aprila v tehniškem muzeju v bistri



potem pa še:

6. aprila bo pred etnografskim muzejem v ljubljani monodrama Trubar pred slovensko procesijo

20. septembra v cerkvi sv. Jerneja v Rašici recital Trubarjevih pesmi

7. novembra bo v SLG v celju uprizoritev opere Teharski plemiči Benjamina Ipavca (govori o rivalstvu med Celjani in Teharskimi plemiči)

8. novembra bo prav tako v celju projekcija filma Ulrih Celjski i Vladislav Hunjadi, ki je hkrati tudi prvi balkanski film iz leta 1911