|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Oct 25, 2007 13:07:19 GMT 1
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Nov 8, 2007 15:37:20 GMT 1
predavanje: dr. Blaz Seme: " Usoda srednjeveskih poslikav na prostem: primer
moldavskih in slovenskih cerkva", 23 11. 2007 ob 10 uri v prostorih
Restavratorskega centra, Poljanska 40, v Ljubljani.. razstava: Gengis Khan e il tesoro dei Mongoli – 20. 10. 2007 - 4. 5. 2008Casa dei Carraresi, Trevisoportalino.org/cina/index.php?option=com_content&task=view&id=197&Itemid=2 |
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Nov 12, 2007 16:45:26 GMT 1
jutri, 13. novembra ob 11.30 uri na FF v predavalnici I/102, bo predstavitev dveh novih izdaj virov za zgodovino oglejskega patriarhata, ki sta ju pripravila univ. prof. dr. Renhard Härtel (Die älteren Urkunden des Klosters S. Maria zu Aquileia, 1036-1250, Wien 2005, 381 str.) in dr. Günther Bernhard (Documenta patriarchalia res gestas slovenicas illustrantia, Wien-Ljubljana 2006, 533 str.) z univerze v Gradcu.
V obeh diplomatarijih so po sodobonih edicijskih naèelih ter v tradiciji najbolje kritike virov objavljene listine, katerih pomen je za zgodovino slovenskega srednjega veka nespregledljiv. Deli bosta predstavila avtorja v nemšèini, bo pa tudi kratka predstavitev v slovenšèini.
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Nov 13, 2007 16:40:18 GMT 1
knjigi - obe je predstavil dr. Härtel - se sicer najbolj navezujeta na oglejski patriarhat, se pa v njiju najdejo tudi druge institucije, na primer gornjegrajski in stiški samostan. klemna bo verjetno zanimalo, da je v poglavju o knjižnici oz. arhivu gornjegrajskega samostana tudi nekaj omemb popisov iz prejšnjih stoletij te knjižnice , ki jih hranijo v deželnem arhivu v gradcu (iz opomb ni bilo razbrati, da bi bili že objavljeni). samostan sv. marije v ogleju pa je bil lastnik izole, tako da se je njegova vsakokratna opatinja imenovala gospodarica izole; kar je pri nas enkraten primer.
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Nov 13, 2007 19:00:58 GMT 1
v narodni galeriji bo serija zanimivih kombinacij koncertov in predavanj v okviru abonmaja z naslovom sozvočje svetov 2007/2008. med njimi bo tudi
4. koncert in predavanje; 18. 3. 2008
* Arcangello Corelli: Concerto grosso op. 6 št. 3 v c molu
* Antonio Vivaldi: Stabat Mater, solistka: Mirjam kalin, mezzosopran
Ferdinand Šerbelj:
Gregorio Lazzarini: Rinaldo in Armida
Literarna invencija Torquata Tassa v znamenitem Osvobojenem Jeruzalemu, ki opisuje ljubezensko razmerje krščanskega junaka Ranalda in čarovnice Armide, je pritegnila številne umentike v slikarstvu in tudi v glasbi, npr. delo C. W. Glucka (Armida) in lirična opera G. Rossinija. Tassova ljubezenska zgodba zapletov in razpletov moralnega značaja, je bila priljubljena tema v baročni umetnosti in odličen primer iz tega časa je v zbirki Narodne galerije upoodbitev Rinalda in Armide Gregoria Lazzarinija.
cena posameznega koncerta s predavanjem je €15.
organizator renesančne 'modne revije' pa sporoča, da je le-ta prestavljena na 29. november, ko bo ob 16h razstava, ob 19h pa delavnica na to temo.
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Nov 14, 2007 16:54:19 GMT 1
Program historiène glasbe in plesa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti vas v sodelovanju z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije in Obèino Škofja Loka vljudno vabi na delavnico
EVROPSKA OBLAÈILNA KULTURA XVI. STOLETJA
ki bo potekala v prostorih Mihelièeve galerije v Kašèi v Škofji Loki (Spodnji trg 1) v èetrtek, 29. novembra 2007,
od 16.00 do 18.30, 19.00: otvoritev razstave.
Mentorici delavnice bosta izr. prof. Vesna Gaberšèik in strokovna tehnièna sodelavka Olga Marguè v sodelovanju s študenti Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani.
V okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so bile izvedene številne izobraževalne oblike s podroèja historiène glasbe in plesa. Posledica naèrtnega dela so mnoge skupine in posamezniki, ki se z omenjeno dejavnostjo intenzivno ukvarjajo. Posebno plesalci pri tem prihajajo tudi do problema rekonstrukcij oblaèil preteklih obdobij. Poglobljeno preuèevanje èasa in družbeno kulturnega okolja, v katerih so nastajala, tudi pri nas vse bolj narekujejo potrebo po izdelavi èim bolj vernih replik.
Pri tem se naroèniki, snovalci in izdelovalci oblaèil znajdejo pred problemi, ki so povezani na eni strani z iskanjem in ustreznim vrednotenjem raznovrstnih virov (pisnih, slikovnih, zelo redko tudi materialnih ostalin itd.) na eni strani in na drugi strani s poskusom realizacije z danes dostopnimi materiali in tehnologijami. Zaradi pomanjkanja tradicije na tem podroèju smo bili v preteklosti prièa poskusom od »diznilendovskih« maškarad za popularne srednjeveške množiène prireditve do poglobljenih študij posameznih obdobij in noš.
Razstava Oblaèilna kultura 16. stoletja, ki jo je pripravilo Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju z Oddelkom za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani obsega rekonstrukcijo štirinajstih tipiènih oblaèil tedanjih torišè evropske kulture. Nudi nam lepo priložnost, da študentje pod vodstvom mentoric izr. prof. Vesne Gaberšèik in strokovne tehniène sodelavke Olge Marguè predstavijo svoje dosežke in novo pridobljena znanja, obenem pa bi želeli ob pogovoru o praktiènih problemih rekonstrukcije oblaèil tudi povezati (morda tudi formalno) vse, ki jih tematika zanima.
Delavnici je brezplaèna, veseli bomo vašega obiska in sodelovanja!
Vodja programa historiène glasbe in plesa pri JSKD:
Janez Jocif
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Nov 14, 2007 16:57:19 GMT 1
pa še nekaj zanimivega o mitu o blejskem otoku:
BRALNA UPRIZORITEV - BLEJSKI ZVON ŽELJA, ZAKLJUÈEK MEDNARODNEGA PROJEKTA "MIT KOT USODA"
MIOMIRA ŠEGINA (avtorica teksta), SUNÈICA MILOSAVLJEVIÆ (režiserka), produkcija PreGlej in Šentjakobsko gledališèe
V ÈETRTEK, 15.11.2007 OB 19:30, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠÈE, VSTOP PROST
|
|
|
|
Post by Adalheidis on Nov 15, 2007 16:53:22 GMT 1
VABILO
Dru¹tvo restavratorjev Slovenije in Oddelek za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dedi¹èine Slovenije
Vas vabita na predavanja
Srednjeveška likovna umetnost Romunije:
ikonografija/konserviranje-restavriranje/raziskave
petek, 23. novembra 2007, ob 10. uri
Restavratorski center ZVKDS, Poljanska cesta 40, Ljubljana
S predavanji in bogatim slikovnim gradivom bo predstavljen del srednjeve¹ke likovne umetnosti Romunije, ohranjene na peènicah (figuralika na glinenih plo¹èah) iz pokrajin Transilvanija, Moldavija in Vla¹ka ter stenskih poslikavah moldavskih cerkva (SV Romunija). Slednje so zaradi svoje edinstvene arhitekture in poslikav tako na zunanj¹èinah kot v notranj¹èinah uvr¹èene na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dedi¹èine. Izbrani primeri bodo obravnavani z ikonografskega in konservatorskega vidika (problematika ohranjanja likovnih del na zunanj¹èinah). Veèji del predavanj je plod raziskovalnega dela, ki so ga predavatelji opravili na New Europe College-u (NEC) v Bukare¹ti v letih 2006-2007.
Mag. Ana Maria Gruia, dipl. soc. in dipl. um. zgod., je magistrirala na oddelku za srednjeve¹ke ¹tudije na Central European University v Budimpe¹ti, kjer tudi nadaljuje z doktorskim ¹tudijem. Je soustanoviteljica in predsednica romunskega zdru¾enja apARTe in urednica umetnostnozgodovinske revije, ki jo zdru¾enje izdaja ter je èlanica Romunske skupine za alternativno zgodovino Patzinakia.
Mag.Vlad Bedros, dipl. um. zgod., je asistent na Fakulteti za zgodovino in teorijo umetnosti Nacionalne univerze umetnosti v Bukare¹ti ter raziskovalec na In¹titutu za umetnostno zgodovino >George Oprescu< Romunske Akademije. Èlan Romunske skupine za alternativno zgodovino Patzinakia.
Dr. Bla¾ ©eme, akad. slik. in kons.-restavrator, je docent na Oddelku za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Predavanje je rezultat podoktorskega raziskovalnega dela, ki sta ga v letu 2006 omogoèili ¹tipendiji in¹titucij NEC iz Bukare¹te in ICCROM iz Rima.
Predavanja, razen zadnjega, bodo v angle¹kem jeziku.
Obisk predavateljev iz Romunije je finanèno podprla in¹titucija New Europe College iz Bukare¹te
Presento, zdaj ko me ni doma mam pa obèuek, da se vedno neki dogaja, kar bi rada obiskala.
|
|
|
|
Post by Martin zu Stein on Nov 18, 2007 14:48:13 GMT 1
Zgolj tak slikovni dodatek zgornji Ajdini objavi:  |
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Nov 22, 2007 16:27:40 GMT 1
v sredo, 28. novembra, ob 11.30 bo imel Andrea Roberti zagovor diplomskega dela z naslovom Zgodnjekrščanske cerkve v Istri. v predavalnici 2 na oddelku za arheologijo, zavetiška 5.
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Nov 26, 2007 15:52:13 GMT 1
a se kaj zmenimo in gremo skupaj v èetrtek v škofjo loko na delavnico kostumov?
|
|
Ulrika Kamnogoriška
Peer de royaume
In bolj kot pesem ali cvet me potolazi zimski mraz.
Posts: 147
|
Post by Ulrika Kamnogoriška on Nov 26, 2007 18:59:43 GMT 1
Jz sm za  . |
|
|
|
Post by Adalheidis on Nov 28, 2007 9:45:05 GMT 1
Umberto Eco bo predaval v CDju www.cd-cc.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=0206&Predstava=464Predavanje Umberto Eco: O zgodovini grdegaPredvanje izrednega italijanskega misleca, esejista in pisatelja ob podelitvi èastnega doktorata Univerze v Ljubljani. 4. dec., 18.00, Linhartova dvorana0 EUR (0 SIT) |
|
Ulrika Kamnogoriška
Peer de royaume
In bolj kot pesem ali cvet me potolazi zimski mraz.
Posts: 147
|
Post by Ulrika Kamnogoriška on Nov 28, 2007 14:29:06 GMT 1
Ja, samo zal ze ni vec kart...
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Nov 28, 2007 16:32:44 GMT 1
o, to je pa škoda, da ni več kart. o avtobusih iz ljubljane v škofjo loko: jaz ponavadi prestopam v medvodah, ker me pride ceneje. lahko pa se zmenimo v šentvidu, ker do tja gre kar nekaj mestnih avtobusov: 1, 8, 25, 26 (pa še jaz moram prej it domov  . v šentvidu stoji na postaji šentvid, pri cerkvi. zaradi gužve ob tem času predlagam, da gremo vsaj na tisti avtobus, ki gre ob 14.50 iz ljubljane oz. 15.01 iz šentvida. cena je nekje med 2.5 in 3 evri v eno smer. urnik je pa takle: ljubljana a.p. - škofja loka (šentvid - medvode) 14.30 - 15.08 (š 14.41) 14.50 - 15.27 (15.01 - 15.08) 15.20 - 15.57 (15.31 - 15.38) 15.20 - 15.58 (š 15.31) si bomo sms-jali ali telefončkali, ker mene jutri dopoldne ne bo na netu? |
|
.
. v šentvidu stoji na postaji šentvid, pri cerkvi. zaradi gužve ob tem času predlagam, da gremo vsaj na tisti avtobus, ki gre ob 14.50 iz ljubljane oz. 15.01 iz šentvida. cena je nekje med 2.5 in 3 evri v eno smer. urnik je pa takle: