|
|
Post by Tinka z Gradišèa on May 7, 2007 11:23:46 GMT 1
Tehniški muzej Slovenije v Bistri ima v maju za nas kar nekaj zanimivih prikazov ali delavnic. Na delavnice se je treba prijavit in so navadno za plaèat.
Prikaz pletenja košar
13. maj 2007 med 15. in 18. uro
Obiskovalci si lahko v nedeljskih popoldnevih ogledajo opravilo pletenja košar z vitrami. Pletar pokaže tudi postopek izdelave vitre iz leskove palice, kar lahko obiskovalci, èe želijo, tudi sami poskusijo.
Demonstracijo si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.
Prikaz peke kruha v krušni peèi
13. maj 2007 med 12. in 17. uro
Oglejte si, kako so vèasih delali kruh! Demonstratorka bo pokazala postopek starega naèina peke kruha, od mesenja testa do peke kruha v krušni peèi.
Demonstracijo si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.
Pletarska delavnica
19. maj 2007 od 9. do 14. ure
Peka kruha v krušni peèi (delavnica)
19. maj 2007 od 10. do 14. ure
Mentorica nauèi udeležence teèaja ves postopek starega naèina peke kruha, od mesenja testa do peke kruha v krušni peèi. Speèen hlebec slastno dišeèega kruha vsak udeleženec odnese domov.
Potrebne so prijave preko telefona 01/750 66 72, 031/583 461 ali preko elektronske pošte .
Prikaz predenja na kolovrat
27. maj 2007 med 15. in 18. uro
Predenje volnene in lanene niti na kolovratu je bilo v preteklosti zelo razširjeno opravilo na Slovenskem, na podeželju zlasti v zimskem èasu, ko ni bilo dela na polju. Spredene niti so po nadaljnih postopkih obdelave uporabljali za pletenje in tkanje oblaèil in drugih tekstilnih izdelkov.
Predica obiskovalcem muzeja prikaže predenje in hkratno navijanje volnene niti na kolovratu. V desni roki drži zvitek volnenega prediva, iz katerega s prsti leve roke oblikuje nit. Z nogo medtem poganja nožni pedal, ki vrti pogonsko kolo. Spredena nit se med vrtenjem pogonskega kolesa navija na cevko vretena.
Prikaz roènega tkanja na statvah
27. maj 2007 med 15. in 18. uro
Tkalka prikaže naèin tkanja lanenega platna na starih lesenih belokranjskih statvah. Sestavni del statev je lesena klop, na kateri sedi tkalka. Ko z nogo pritisne na podnožko, se dvigne list. V listu so nitnice, skozi katere so napeljane osnovne niti. Z dvigom lista se dvigne polovica osnovnih niti. V nastali zev tkalka zaluèa lesen èolnièek, v kateri je na cevki navit votek. Votek se odvije, tkalka ga z grebenom porine k tkanini. Nato z drugo podnožko dvigne drugi list oz. drugo polovico osnovnih niti in v zev vnese votek. Postopek se ponavlja.
ste za kakšno delavnico? povejte, kdo in kdaj, pa poklièem, se pozanimam za ceno in nas prijavim.
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on May 7, 2007 12:28:59 GMT 1
v okviru mednarodnega festivala alpskega cvetja 2007 v bohinju pa bo na planini vogar tudi delavnica roène košnje in sicer 28. maja od 5h do 11h (ponedeljek), 31. maja od 5h do 11h (èetrtek), 4. junija od 5h do 11h (ponedeljek) in 7. junija od 5h do 11h (èetrtek). Zbirališèe je na parkirišèu pri cerkvi sv. janeza v bohinju, ribèev laz.
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on May 19, 2007 15:19:00 GMT 1
29. maja bo med 15h in 19h (s kratko pavzo) na FF v predavalnici 34 sklop predavanj Kako bolje razumeti zgodnji srednji vek - štirje pogledi. prva dva sta vodilna raziskovalca na tem podroèju:
Der römische Königtum der Germanen (dr. Herwig Wolfram),
Die politische Bedeutung etnischer Identitäten im Frühmittelalter (dr. Walter Pohl),
Geschichte und Identität in den Frankreichen der Merowinger- und Karolingerzeit (Helmut Reimitz) in
Aufstieg und Fall des frühmittelalterlichen Pøemyslidenreiches. Eine Meistererzählung von dem Böhmischen Mittelalter (Pavlína Rychterová)
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Jun 1, 2007 8:36:58 GMT 1
5. junija bo v NMS predavanje dr. Matija Žargija: Zgodovina gradu in trga Žužemberk.
|
|
|
|
Post by Adalheidis on Jun 4, 2007 10:42:30 GMT 1
Poletna muzejska noč 16.06.2007 | 10.00-24.00 Različne lokacije Prireditev, ki jo vsako poletje pripravijo ljubljanski muzeji in galerije, obsega spored delavnic, posebnih vodstev po razstavah, demonstracij, filmov, koncertov idr., ki jih sklene zabava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli. Na ta dan je vstop v vse muzeje in galerije prost. Podroben spored v .pdf formatu. www.ljubljana.si/file/675871/poletna-muzejska-noc_16.06..pdf |
|
|
|
Post by Adalheidis on Jun 6, 2007 11:19:36 GMT 1
No, če niste šli v NG gledat freskanta Lerchingerja (zelo dobra postavitev reprodukcij njegovih fresk), si pa NUJNO pejte pogledat repliko Capelle dell arena (Capella Scovegni) iz Padove, ki jo je poslikal Giotto na samem začetku 14. stoletja. Ni za zamudit. www.ng-slo.si/default.asp?k=razstava_dogodek&rid=178 |
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Jun 7, 2007 15:03:24 GMT 1
zgornja razstava bo na ogled do 30. septembra 2007. uradno se imenuje Giotto, Padova in Kapela Scrovegnijev.
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Jun 11, 2007 19:11:06 GMT 1
28. junija se bo v NUKu odprla razstava Slovensko sveto pismo. na ogled bo do 28. avgusta.
''Na razstavi bodo predstavljeni slovenski prevodi Svetega pisma od Trubarja do ekumenskih izdaj. Glavni sklopi in poudarki na razstavi bodo zaèetki prevajanja Svetega pisma v 16. stoletju: Trubarjevi in Dalmatinovi prevodi; prvi katoliški prevodi v 17. in 18. stol.: Èandik, Japelj, Kumerdej in drugi prevajalci; Sveto pismo v 19. stol.: Jakob Zupan, Stritar in svetopisemska družba ter moderni prevodi po 1. svetovni vojni vse do nove ekumenske izdaje (Krašovec, Kocijanèiè idr.). ''
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Jul 3, 2007 16:37:36 GMT 1
na oddelku za zgodovino bo imela v èetrtek, 5. julija 2007, ob 11.00 uri na FF v predavalnici R3 (prizidek) mag. Mojce Kovaèiè zagovor doktorske disertacije z naslovom: Ženska v plemiškem kontekstu v srednjem veku na Slovenskem.
v petek, 6. julija, ob 15.30, pa bo na oddelku za arheologijo na zavetiški 5 v P2, imel zagovor doktorske disertacije mag. Benjamin Štular in sicer z naslovom Ovrednotenje arheoloških podatkov z Malega gradu v Kamniku.
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Jul 31, 2007 13:07:46 GMT 1
tomaž iz nms je poslal na arheo mejling listo še dve zanimivi razstavi. Pferdestärken. Das Pferd bewegt die Menschheit v Mannheimu je na ogled še do 19. avgusta. Postavili so jo ob evropskem prvenstvu v preskakovanju ovir s konji, ki bo v Mannheimu od 14. do 19. avgusta 2007. Z ok. 300 izbranimi odliènimi eksponati iz nemških in nekaterih pomembnih evropskih muzejev ter iz Dubaija in Ulan Batorja razstava prviè tako obsežno in z razliènih vidikov prikazuje odnos med konjem in èlovekom v razliènih obdobjih in predelih sveta, od prazgodovine naprej; z našega ozemlja je razstavljena halštatskodobna pasna spona z Vaè z upodobljenim dvobojem konjenikov, ki jo sicer hrani Naturhistorisches Museum na Dunaju. Pravzaprav se zgodba zaène s 50 milijonov let starim fosilom prakonja, konèa pa s »konjskimi moèmi« našega èasa – potem ko je leta 1886 Carl Benz prav v Mannheimu skonstruiral prvi avtomobil, se je vloga konja za èloveka bistveno spremenila. Ob razstavi, ki je odprta do 19. avgusta 2007 od torka do nedelje od 11h do 18h (ob ponedeljkih zaprto), je izšel pregleden katalog v nemšèini (188 str.). Veè informacij na www.rem-mannheim.de/index.php?id=311 . Attila und die Hunnen pa je do 16. januarja 2008 na ogled v Speyerju. Gre za enkraten mednarodni projekt, ki bo z razstavo prikazan le v Speyerju, v spremljevalnem programu za otroke in odrasle pa bo 23. in 24. novembra 2007 organiziran simpozij o sodobnih raziskavah arheologije in kulture Hunov. Odlièno in raznovrstno gradivo iz muzejev, javnih zbirk in inštitutov zahodne in vzhodne Evrope ter iz neimenovanih zasebnih zbirk je res vredno ogleda tudi zaradi številnih domiselnih naèinov postavitve: z rekonstrukcijami, inscenacijami, uporabo sodobnih medijev, predmeti, ki se jih lahko dotakneš (ali v primeru sedel tudi zajahaš). Mogoèe je tudi stopiti v kurgan, se obleèi v hunska oblaèila in se – višek vsega – pogovarjati z Atilo! Kdor si je pozorno ogledal razstavo o Hunih in Avarih na gradu Halbturn na Gradišèanskem leta 1996, se bo spomnil neuresnièljive želje, zapisane èisto na koncu razstave: »Hätte ich mit Attila sprechen können!« V Speyerju to ni veè problem: »Fragen Sie Attila!« - ob pomoèi sodobne tehnologije lahko iz oèi v oèi povprašaš velikega vladarja to in ono o njegovem imperiju in življenju v njem, dovoliš pa si lahko tudi kakšno bolj provokativno vprašanje, npr. o njegovem bratu Bledi … Res duhovito. Še misel, ki se sicer lahko pojavi ob podobnih izjemnih razstavah ali pravzaprav ob vsaki dobri razstavi o preteklosti: zakaj se odpraviti tako daleè na ogled, v tem primeru v Speyer? Zaradi izjemne priložnosti videti na enem mestu najpomembnejše hunske najdbe, posebno zaklade in nakit. To so vrhunski izdelki tehnologije, umetnosti in kulture tiste dobe, ki so jih pred poldrugim tisoèletjem lahko od blizu videli le redki, nosili oziroma uporabljali pa le izbranci, pripadniki elite: torej mojstri, ki so jih izdelali, mogoèneži, ki so jih nosili, ali tisti, ki so npr. smeli prisostvovati obredom, kakršen je bil pokop pokojnika. Za obiskovalca razstave v Speyerju je zato svojevrsten privilegij obèudovati od blizu, le èez šipo muzejske vitrine, to izjemno zapušèino Hunov, ter premisliti in obogatiti svoje vedenje in odnos do njihove zgodovine. Ob razstavi, ki je odprta do 6. januarja 2008 od torka do nedelje od 10h do 18h (ob ponedeljkih zaprto), je izšel obsežen katalog v nemšèini (392 str.). Veè informacij na www.hunnen.speyer.de/de/ausstellung.htm. |
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Aug 30, 2007 11:19:12 GMT 1
v NMS se bo 4. septembra ob 18h (vstopnina €1) spet odvilo predavanje, ki sicer ne bo na srv temo, zna pa biti vseeno zanimivo:
Matija Žargi
ŽIVLJENJE DELAVCEV AUERSPERGOVE ŽELEZARNE NA DVORU OB KRKI
Zgodovinar dr. Matija Žargi bo spregovoril o življenju delavcev in vodilnih uslužbencev železarne na Dvoru ob Krki (1796–1891).
O tem pričajo številni dokumenti, ki so shranjeni v različnih arhivih doma in v tujini. Prve podatke o življenju delavcev najdemo v statutu bratovske skladnice iz leta 1799. Izjemno zanimiv je dokument, ki je urejal vsakodnevno življenje, prav tako tudi delovni čas in kazni za različne prekrške. Za primer bolezni ali nesreče pri delu so zaposlili tovarniškega zdravnika, za delavske otroke pa ustanovili šolo.
Po zaprtju železarne leta 1891 so se delavci zaposlili v drugih železarnah, največ na Jesenicah.
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Sept 10, 2007 19:12:14 GMT 1
V organizaciji Pomorskega muzeja se v Piranu v Palači Apollonio s svojo razstavo predstavljajo muzealci iz Arheološkega muzeja Istre iz Pulja. Vljudno vabljeni na odprtje in ogled razstave "Poznosrednjeveška in renesančna keramika s področja Istre. Namizno posodje med 14. in 16. stoletjem." Otvoritev razstave bo v sredo, 12. septembra 2007 ob 12. uri. Vljudno vabljeni!
|
|
|
|
Post by jose on Sept 13, 2007 22:17:23 GMT 1
No, če niste šli v NG gledat freskanta Lerchingerja (zelo dobra postavitev reprodukcij njegovih fresk), si pa NUJNO pejte pogledat repliko Capelle dell arena (Capella Scovegni) iz Padove, ki jo je poslikal Giotto na samem začetku 14. stoletja. Ni za zamudit. www.ng-slo.si/default.asp?k=razstava_dogodek&rid=178 |
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Sept 14, 2007 15:29:32 GMT 1
bomo, bomo.
|
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Sept 16, 2007 13:43:43 GMT 1
bili. super je! pejte pogledat! (ob sobotah od 14h do 18h je brezplačno). razstava je odprta še do konca septembra.
1. oktobra bo na SAZU predavanje Kuga na vzhodni jadranski obali v srednjem veku dr. Gordana Ravančića.
v cankarjevem domu bo pa od 10. januarja do 9. februarja 2008 razstava Andrea Palladio: Komentarji Julija Cezarja.
'Ob 500-letnici rojstva slovitega padovanskega arhitekta Andrea Palladia (1508–80)
predstavljamo njegove Komentarje Julija Cezarja, ki odražajo arhitektovo prenovljeno zanimanje za proučevanje antične zgodovine. Cezarjeve podvige je ilustriral z veliko sposobnostjo povzemanja, grafične liste zaznamujejo stroga geometričnost, čistost znaka in jasnost volumnov.
Palladio se je seznanjal s klasicističnim študijem ter klasično arhitekturo pod vplivom Vitruvija in sodobnikov, kot sta arhitekta Bramante in Alberti. Kot velik teoretik in hkrati ploden ustvarjalec je izoblikoval svoja arhitekturna načela, ki jim je dosledno sledil: načelo popolne harmonije v tlorisu in oblikovanju arhitekturnega telesa, lepota v skladnosti razmerij med arhitektonskimi masami, izključevanje odvečnih dekorativnih elementov, svojevrstna uporabnost in zgodaj razvit čut za vlogo človeškega dejavnika v arhitekturi. Cikel 42 grafičnih listov (1572–73) prihaja iz zasebne zbirke Rinaldi.
V sodelovanju z Italijanskim kulturnim inštitutom.'
|
|
