|
Post by Tinka z Gradišèa on Oct 9, 2006 14:26:00 GMT 1
na taboru - oziroma že pred taborom - smo imeli debato, ali so v srv poznali in pili èaj ali ne. pod èaj seveda ne smemo razumeti pravega èaja, ampak bolj prevretke iz razliènih tu rastoèih rastlin (na kar tudi jaz mislim, kadar govorim o èaju). skoraj gotovo èaj ni bil vsakdanja pijaèa, èeprav se ga kot prevrete vode ni bilo treba tako 'bati' kot navadne vode. bolj je moral biti uporaben kot medicinski oz. zdraviteljski pripomoèek. v knjigi Everyday Life in Medieval Times Marjorie Rowling pravi, da so se morale ženske med drugim spoznati tudi na uporabo zdravilnih rastlin, na masažo in prvo pomoè. v pomoè pri tem so jim bili 'recepti' iz medicinskih knjig (kar pomeni tudi, da so znale brati), ki so ohranjene v precej velikem številu. tako kot npr. na iluminaciji slepega tobita in njegove žene ane, ki mu z medicinsko knjigo v naroèju pripravlja zdravilni napitek.
|
|
|
Post by Romualdo Cadena de Lobo on Oct 10, 2006 10:02:22 GMT 1
Zvarki ali vari so vsekakor bili del srednjeveskega kvotidijana. Tehnologijo so imeli (kar lahko vidimo iz varjenja piva, medice in fermentacije vina), poznali pa so tudi zdravilne ucinke zelisc. Sicer doma nimam nobene publikacije z izkljucno to tematiko, bom pa izpisal nekaj zanimivejsih pasaz. Caj pa bi vsaj jaz osebno vezal na zeliscno druzino cajev, s katero se evropska kultura sreca malce v visokem srednjem veku, poglobljeno in v nam znani obliki pa sele v obdobju azijskih kolonialnih posesti. Cisto zaradi tega, da se izogne anakronizmu. Nadalje le komentar k M. Rowlingovi; knjige so vsekakor ohranjene, vendar gre v vecini primerov za studijske knjige, ki so se hranile na uciliscih, ne v privatni lasti posameznika. Knjge so bile zelo zelo drage! Zenske so bile vsekakor izobrazene v branju in pisanju (vodile so gospodinjske sezname, glej pa tudi trubadursko pesem La belle Beatte- "sedela je ob oknu in brala" ), vendar so bile za prenasanje znanja zelo veliko v uporabi razlicne oblike ustnega izrocila. Te so nam danes znane v obliki pesmi in napevov. Eden zelo znanih je Scarborough Fair (moderno najbolj znano interpretacijo najdemo pri Simonu in Garfunklu). Ravno v tej pesmi najdemo dobre reference na zelisca petroselinum crispum, salvia officinalis, rosmarinus officinalis in thymus vulgaris. Ali po domace petersilj, zajbelj, rozmarin in timijan (ali materina dusica, Celestina )
|
|
|
Post by Bwaze on Oct 10, 2006 16:12:09 GMT 1
Medieval Proverb - “ Why should a man die while sage grows in the garden?” Malce sem pobrskal po netu za "srednjeveškimi èaji", in presenetljivo celo našel debato na to temo. Zbirka sporoèil z raznih ameriških SCA (Society for Creative Anachronism) forumov Stefan's Florilegium ima kratek arhiv o èajih in zelišèih: www.florilegium.org/files/BEVERAGES/infusions-msg.htmlwww.florilegium.org/files/PLANTS/herbs-msg.htmlŠe veè strani o zelišèih, prav tako SCA: Zbirka vseh povezav v zvezi z zelišèarstvom, tudi srednjeveški viri: www2.kumc.edu/itc/staff/rknight/Herbalism.htmSCA and Medieval Herbalism: anvil.unl.edu/agnes/Herbindex.htmThe quarterly newsletter of the (SCA) East Kingdom Herbalists and Apothecaries Guild: www.eastkingdom.org/guilds/herb/tisane.htmlRes pa nikjer nisem zasledil, da bi v srednjem veku ljudje za žejo pili zelišène zvarke. Še nune so svoje skromne obroke zalivale s pivom. Torej, ostane še voda (ni bila ravno najbolj priljubljena pijaèa, ampak se je definitivno pila), hudo razredèeno vino (en del vina na 3 ali 4 dele vode), voda s kisom (bljak), pivo v vseh svojih varijacijah (mmmmm), kakšna medica... Lahko pa predpostavlljaš, da nikoli nisi 100% zdrav, pa tudi preventivno so se zelišèa uporabljala, torej èajev niso pili le na smrt bolni v hospicih.
|
|
|
Post by Romualdo Cadena de Lobo on Oct 11, 2006 8:52:51 GMT 1
Res pa nikjer nisem zasledil, da bi v srednjem veku ljudje za žejo pili zelišène zvarke. Še nune so svoje skromne obroke zalivale s pivom. ... Lahko pa predpostavlljaš, da nikoli nisi 100% zdrav, pa tudi preventivno so se zelišèa uporabljala, torej èajev niso pili le na smrt bolni v hospicih. Ravno zato sem predlagal, da se izraz "caj" ali "pitje caja" izvede mimo srednjega veka. Po mojem se ta izraz uporablja z uzivanjem derivatov bolj specificne druzine rastlin, poleg tega pa se skoraj neizogibno povezuje z dolocenim obredjem ali ceremonialom. Dobro, lahko je to do potankosti izpiljeno pocetje namenjeno iskanju bistva lepega po K. Okakuri , nubecula lactis ali vsaj kapljica limone v EarlGreya. Je pa res vse to del druge kulture in drugega obdobja.... ... Kolikor sem razumel, so zeliscne zvarke uporabljali od neke sorte kontracepcije in aborcije (ni nujno vedno v obliki napitka), pa do pomirjanja glavobolov in prebave. Vendar je vse to bilo znane ze kar nazaj v antiki, ali kako? Nekoc sem bral ene Grke, pa se neke egiptovske fore, za Rimljane je pa znano, da so bili "herbalomani".
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Oct 11, 2006 18:55:30 GMT 1
o, tak, bwaze, tole je pa obsežno. bom mogla it bolj po košèkih. vem, da je poimenovanje 'èaj' (kadar jaz govorim o njem) dokaj problematièno, ker je pri nas vezano na specifièno vrsto pijaèe, jaz pa doma že od nekdaj pijem samo zelišène èaje in so zame to ta pravi èaji. kaj bi se lahko spomnili kakega bolj milega izraza od zvarkov? to se sliši tako em neprofesionalno in šarlatansko. nekje sem prebrala, da so imeli v severni italiji precej t.i. tacuinum sanitatis v lasti ravno plemiške družine. tudi z izumom tiska se je morala kolièina knjig znatno poveèati in je lahko zašla vsaj še v mešèanske domove. se pa strinjam, da se je na podeželju znanje prenašalo predvsem ustno. èe ne drugaèe, niso imeli ravno na pretek èasa za uèenje branja in pisanja, pesmi so se pa lahko nauèili ob kakšnem delu. o ja, so že takrat vedeli, kaj je dobro za v 'èaj'. èe ne bo šlo drugaèe, bom pa res bolj prehlajene sorte (kot da nisem že zdaj ). hm, tale fora s kontracepcijo pa ni slaba . skoraj gotovo so morali poznati kakšno vrsto kontracepcije. sploh v bolj žgeèkljivih obrteh. vprašanje pa je, ali je bila 100%.
|
|
|
Post by Romualdo Cadena de Lobo on Oct 12, 2006 7:40:42 GMT 1
Se strinjam glede poimenovanja "cajev" in "pitja caja". Pri meni je pa dokaj drugace, ne? Ceprav delam veliko semanticnih konsenzov, ko goste sprasujem, kaj za eno mesanico hocejo preliti s kropom. Good ol' SSKJ ponuja izraz zvarek kot " zvárek tudi izvárek -rka m (ȃ) pijaèa, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin: piti zvarke; grenek, strupen zvarek / kamilièni zvarek; zvarek iz arnike // snov, ki se pripravi s kuhanjem: èarovni zvarek; zelišèni zvarek; mazati se z zvarkom iz hrastovega lubja ∙ ekspr. v teh posodah so kuhali moènik in razne žitne zvarke jedi; prim. izvarek" Ce to ne gre skozi, bi morda poskusili z " obárek -rka m (ȃ) redko zvarek, prevretek: obarek iz korenin" Prevretek se mi slisi taka lustna beseda.... Glede knjig- ja, seveda! Moja napaka, da sem ob branju tvoje omembe Rowlingove izpostavil le (od plemstva) nizje sloje. Za plemstvo je tako samo po sebi umevno, da so bili prvi pri koritu, kar se izobrazbe tice. Kot da je danes kaj drugace, ce "plemstvo" zamenjam z "bogatuni" Tiska pa nisem omenjal, ker sem se zelel izogniti zadiranju v novi vek (ko govorimo o tisku en masse ter se izognemo protestantski propagandi, posledicnem izumu leafletov in plakatov) Kontracepcija te sorte je bila, kolikor sem razumel, kar uspesna, vendar bolj zaradi tega, ker je permanentno poskodovala rodila. Oziroma je dolgotrajnejsa uporaba tovrstne kontracepcije poskodovala rodila. So sicer tudi poznali in uporabljali metode kontracepcije, ki je delovala bolj na moski strani, vendar nisem zaznal pretirane navdusenosti nad njimi (vsaj v antiki in srednjem veku ne; Ludvik XVI je sicer imel mehke svilene kondome, prevlecene z nekim filmom, vendar ni znano, kaj so njegove ljubice komentirale glede z zlato nitjo izvezenih lilij. Ribbed for her pleasure?) Od 15. stol. naprej pa se itak zelo razpase sifilis (French malady, la malais anglais- you gotta love this "national ping-pong" ) in je vprasanje, kako so potem zeliscni derivati in maze uspeli delovati proti tem "malim kozam". Zdi se mi namrec, da je bilo v biznisu bolj pomembno, da nisi fasal smrtnonosnega sifilisa, kot pa zaplodil dete. Zanimivo je, da ravno zaradi sifilisa poskoci razvoj kozmeticnih preparatov, s katerimi so skusali zakriti kozav in razbrazdan obraz. FYI: ni vec srednji vek, temvec 17. stol., vendar se v filmu Libertine da lepo videti rezultat stopenj sifilisa na izgledu cloveka (ki je v tem primeru Johnny Depp). Jao, kam Romualdo zaide s cajev....
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Oct 12, 2006 17:14:54 GMT 1
jp, in moja mešanica je vedno zelišèna in takorekoè zgodovinska. no ja, definicija iz SSKJ-ja res pomeni samo zavreto vodo z dodatki, ampak sama beseda 'zvarek' ima nek negativen prizvok (èarovnice, strupi ipd.), zato bi se ga rada izognila. prevretek se res dosti bolje sliši, pomeni pa najbrž bolj ali manj eno in isto. kamilièni prevretek, prevretek iz materine dušice z malo medu in brez limone šmrk... ojej, take vrste kontracepcija?!? potem je morala biti pa res uspešna. ampak ne bi, hvala. sem raje na tabletkah (lol, nisem si mislila, da bom kdaj to rekla, jaz, zakleta nasprotnica tabletk in vse druge famacevtske šare). Johny Depp? grem stavit, da je kljub temu še vedno luštkan .
|
|
|
Post by Romualdo Cadena de Lobo on Oct 13, 2006 7:48:00 GMT 1
Imas popolnoma prav- zgodovinska! Ce ne zaradi drugega, pa zaradi neskompromitirane prisotnosti ob zgodovinskih dogodkih na Rojcevi. Building a tradicion and stuff.... Hehe, sinoci sem se spomnil na kombinacijo zvarka in prevretka: prevarek! ;D Mislim, da se najdejo gostinski obrati, ki prakticirajo ponudbo takih napitkov (sipkov ali kamilicni prevretek z mlekom) Ma ja, kolikor sem zastekal, so te neke maze unicevale sluznico in nekaj v povezavi z maternicnimi stenami. Niti priblizno pa se ne spoznam na to, pred mnogo leti sem gledal neki dokumentarec. Baje delovanje tovrstne kontracepcije ni bilo na bazi uravnavanja hormonske strukture. Vendar bi bilo res fino pobarati kaksnega ginekologa. Ceprav baje tudi sveze odrezana list vinske trte deluje kot dobro kontracepcijsko sredstvo. Ce punca lezi na hrbtu z iztegnjenimi nogami in list stiska med koleni....
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Oct 14, 2006 11:23:18 GMT 1
hehe, prevarek bi se pa še dalo uporabit za kakšne bolj sumljive mešanice, ki delujejo, pa v bistvu ne delujejo, ker samo pihajo na dušo (kot nekatere tabletke, ki jih ljudje navdušeno kupujejo, ker mislijo, da je z njimi nekaj narobe, pa v resnici rabijo samo nekoga, kateremu bi lahko potožili svoje probleme).
zanimivo bi bilo izvedet, koliko je bilo to uèinkovito in koliko škodljivo, ker vseeno ne bi šli tega sprobavat. figov list se pa da tudi nadomestiti z domaèimi vrstami rastlinja, èe ravno ni pri roki, an. zelo uèinkovita metoda. ;D
|
|
|
Post by Adalheidis on Oct 14, 2006 18:56:17 GMT 1
Mislim, da je o kontracepciji na star način veliko napisanega v knjigi Uničenje modrih žensk.
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Oct 15, 2006 10:42:50 GMT 1
konèno sem si vzela malo èasa in pregledala nekatere bwažetove linke. poleg peteršilja (za spodbujanje teka?), žajblja, rožmarina in timijana sem do sedaj odkrila še tele zanimive prevretke (brez takih, za katere nisem našla prevoda): - jeèmen (za zbijanje vroèine in vroèice; proti boleèinam v trebuhu - le za majhne ljudi z veliko lastne toplote ; nikoli na mrzel želodec; z dodatkom fig ali sladkena korena in sladkorja za rejenje tolstih pišèancev), - jeèmen in janež (proti boleèinam v prsih), - vijolico (za izloèanje zlomljenih kosti, èe sem prav razumela ; proti maèku in glavobolu), - marjetico (kar za vse), - kaduljo z medom, sivko ali treobentico (proti paralizi), - cimet (proti boleèinam v trebuhu; proti napenjanju), - deteljo (proti boleèinam v trebuhu, to je bil oèitno precej razširjen problem), - tamarisko (proti zapeki), - janež (proti napenjanju, preverjeno!; za izboljšanje vida: dve vrsti janeža - fennel in anise), - rutico (za poostrenje vida), - sladki koren (èe ne moreš it lulat) morda bi bilo zanimivo preveriti, ali in kako se njihova uèinkovitost uporablja danes in èe se, kakšnega preiskusiti. ------- v salernski šoli za doktorje so uèili (Regimen Sanitatis, 12-13C): The juice of the {willow} fruits and the flower are harmful to human reproduction. ena od oblik 'kontracepcije'? ------- en recept ne ravno za jeèmenov prevretek, ampak za jeèmenovo-mandljevo mleko: 1/4 c. barley 3. c. boiling water 1 pinch salt 1 c. ground almonds 4 c. boiling water 1/8 c. sugar
Cook barley in 3. c. boiling water w/pinch of salt for 1 hour (till soft) drain off water mash barley in food processor. Make almond milk: combine almonds with 4 c. boiling water stir & let sit for 5 mins or so. Add to pureed barley. Shmoosh around a bit, then strain in fine wire strainer. Add 1/8 c. sugar. Heat to a boil, let boil about 5 mins till it thickens slightly. Restrained through wire strainer plus cheesecloth to remove slight grainyness. Serve. Very tasty warm milky beverage. Good for breakfast, right before bedtime, or indeed if you were feeling ooky as it was originally intended ;-> but not something to serve at a feast. even better when sprinkled with a pinch of cinnamon, which is a standard instruction with medieval spanish dishes. The glop that I strained out (mooshed barley with the ground almonds from the almond milk) is probably closer to recipe #98 and tasted exactly like oatmeal :->. So either way - as a drink or a glop it's quite yummypa nekaj proti zobobolu: to take a candle of mutton fat mingled with the seed of sea holly; burn the candle as close to the tooth as possible, holding a basin of cold water underneath. Worms gnawing the tooth will fall into the water to escape the heat of the candle. For tootatche, mix vinegar, oil and sulphur and put in the mouth of the sufferer.
|
|
|
Post by Romualdo Cadena de Lobo on Oct 16, 2006 6:49:10 GMT 1
Sem lahko zraven, ko bo kak korajzen Compagnon sprobaval omenjeno zdravilo s sveco proti zobobolu? ;D How convenient: www.funnywebzone.com/show/showfull/1160742534Se mi pa zdi, da pa so bila nekatera zdravila kar expensive. Cimet, pa mandlji.... Verjetno ne nekaj, kar bi si lahko privoscil povprecni srednjeveski clovek. - veliko lastne topolte; a to pomeni, mora imeti vrocino? It makes sense....
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Oct 16, 2006 18:39:52 GMT 1
krc, krc
no, na taka sem naletela. mogoèe so pa tista, ki jih ni niti v slovarju, bolj lokalna in bolj dostopna, samo ne vem, kakšna.
nisem preprièana, da je bilo v smislu, da imajo vroèino. pogosto je opozorilo, da hladni tipi èloveka tega ne smejo uporabljat. hladni tipi so oèino visoki tipi. in severnjaški tipi. da je bolj primerno za mediteranske tipe.
|
|
|
Post by Romualdo Cadena de Lobo on Oct 17, 2006 10:40:46 GMT 1
pogosto je opozorilo, da hladni tipi èloveka tega ne smejo uporabljat. hladni tipi so oèino visoki tipi. in severnjaški tipi. da je bolj primerno za mediteranske tipe. Hm, se vedno ne stekam.... Ce so hladni zaradi tega, ker so visoki, potem imajo nizjo telesno temperaturo od nizjih ljudi (ljudje z daljsimi udi ponavadi cutijo mraz ker imajo vecjo povrsino koze skozi katero izgubljajo toploto). Ce je torej povezava hladen=visok, gre potem za tezave zaradi krvnega obtoka? Zakaj potem ne napisejo visoki ljudje? Z vrocino sem mislil to, da so morda v zdravilu poleg zdravilnih snovi tudi kaksne beljakovine (snovi), ki jih visja temperatura unici. Ce te temperature ni, so morda stranski ucinki. To je bila asociacija, ker sem se spomnil na mandragoro, ki je bila smatrana za afrodizijak v majhnih kolicinah, sicer pa dokaj okruten strup. Or something.
|
|
|
Post by Tinka z Gradišèa on Oct 19, 2006 8:01:02 GMT 1
bom še enkrat pogledala, pa ti izpišem citat, vredi?
|
|