Prisege mesta Kranja

[Tinka z Gradišèa]

danes sem v knjižnici sluèajno naletela na tole knjižico: Iz roda v rod, Prièevanja o slovenskem jeziku, Ljubljana 1982. to je razstavni katalog.

pod št. 11 so bile razstavljene slovenske prisege mesta Kranja iz prve polovice 15. stoletja, verjetno zapisane, ''ko so Habsburžani s Friderikom III. leta 1440 spet postali kralji in je bilo potrebno prisege obnoviti.'' kje je rokopis danes, ni znano.

prisege je objavil Janko Pajk, Stari rokopis Kranjskega mesta. Programm des k.k. Gymnasiums in Marburg, 1870, 1871.

blaže, èe ti ob uspelo dobit to objavo, imeli naj bi jo na III. gimnaziji maribor, se priporoèam za kopijo.

[Bwaze]

PRISEGE KRANJSKEGA MESTA


(I) Jest, N., persežem našemu gospudi krejlu, deželskimu vivodi, rihtarju jenu ratu jenu gmejni tiga mesta an zvest jenu pokorin burgar biti, nih zapuvid inu prepovid držati, nih nuc potrahtati jenu škodo podstopiti; jest tudi nočem nikoger na aufšlakih, coleh, mostninah jenu nikoli nikir našemu gospodi krajlu oli gmejn mestu k škodi, skrivši oli očitu prenesti oli skozi pomagati ; jenu vse to djati, koker enimu zvestimu burgarju pruti nega gospodšini pristoji jenu sliši. Taku meni bug pomagej. Amen.


(II) Jest, N., persežem bogu, da čo jest en zvest rat jenu svetnik biti, kar kuli v sveti bode naprej vzetu oli govorjenu, kar edin vsakateri reče oli govori, tiga nikomer povedati, manšega oli vekšiga, mojem perjatelam ne drugim, eno glih jeno pravo pravdo reči timu bozimu koker timu bogatimu; z mojem pravdnim rečejnem nikoger pretežati jenu nikomer naprej pomagati skozi eneriga daru, perjazni, sovraštva oli eneriga strahu; našemu gospodi krajlu jenu deželskimo vivodi, rihtarju jenu ratu vsakemu času pokorin, zvest jenu volan biti, tiga gmejn nuca pomagati potrahtati jenu škodo ventati po mojem promožejnem, tako meni bog pomagej. Amen.


(III) Jest, N., persežem gospodi bogu jenu našemu gospodi krejlu, deželskemo vivodi jenu tudi temu gmejn mestu, de čo jest en glih pravi rihtar biti timu bozimu koker bogatimu, bogatimu koker ubozimu glih pravo pravdo vošiti jenu dopomagati, skozi eneriga mitu, daru, strahu oli skuzi eneri perjazni oli sovraštva ferhindrat, temeč naprej dopomagati jenu to, ker se v pravdi oli v svetu reče, pro naprej pernesti, reči, nikar tiga preobrniti jenu drugu skazati, vse to, ker meni en pošten rat jenu gmejna mej sebo zbero jenu meni poroče, to isto zvestu glih držati, to malu jenu to veliko brež nih sveta ništer djati, to hudu štrafati, malefici oli v druzih rečeh po mojem promožejnejm, koker jest očo tiga na moji duši užiti proti gospodi bogu. Amen.


(IV) Jest vas opomenim, da vi bote povedali per ti telesni rotbi, katero ste vi gori vzdignenimi prstmi našemu gospodi krejlu, deželskimo vivodi jenu timu gmejn mestu persegli jenu sturili, to, kar je vom vedeč oli vestnu, v tih rečeh, za katere vi bodete vprašani, da bodete pravo resnico povedali jenu skazali, nikomer k lubi oli k žalimu, za eneri perjazni oli sovraštva, za obeniga daru oli užitka volo jenu za obene reči volo nikar, temeč očte pravo resnico povedati, per vaši duši, koker vi tega očte pruti bogu užiti, jenu sezite na to rihtno palico z dvema prstama.

Vir: Srednjeveško slovstvo, izbrano delo, zbirka Naša beseda, Mladinska knjiga 1972.

Po objavi Janka Pajka v Programm des kais. konigl. Gymnasiums in Marburg 1870, str. 27 - 8. Tekst je nastal v prvi polovici XV. stoletja.

Avtorske pravice seveda pripadajo kranjčanom iz 15. stoletja.

Žal ne vem, ali je besedilo priseg prirejeno že v Pajkovem delu, ali pa so to storili v knjigi MK, kjer so vsi srednjeveški teksti "poslovenjeni" za lažje branje. V mislih imam predvsem uporabo šumnikov.

[Tinka z Gradišèa]

èe primerjam tekst s trubarjem in odmislim šumnike (ki jih trubar seveda nima v taki obliki, drugaèe pa jih uporablja), potem se mi zdi, da bi lahko bil nekoliko prirejen, vsaj pri težje razumljivih besedah. kaj dosti drugaèe pa ne zveni.

razen èe originala od razstave dalje niso našli, še vedno velja za izgubljenega.