Srednjeveska kuhinja

[Ulrika Kamnogoriška]

Se nisem mogla odlocit a to objavit sem ali pod Srednji vek. Pa naj bo zdaj tu, ker gre za kuhinjo v praksi.

Torej:
po novem sem oborozena z recepti iz knjige Santonino: Srv. jedi (hvala, Clement) in zacenjam malo eksperimentirat. Pol ure nazaj je tako nastala pikantna juha Zanzarelli, ki sploh ni nujno pikantna. Zgledala je nekako takole:



Gre za bolj gosto juho kot vidite, saj so notri drobtine. Sam okus niti ni tako napacen, ko jo tako poskusis, vendar pa mene malo moti, da zelo prevladuje okus po jajcu. S tem, da sem ze tako dala samo enega (pol ga pac ne morem ), ker sem kuhala za 1-2 osebi, medtem ko je originalno notri 6 jajc! Za strastne ljubitelje torej super, sama pa mislim, da enega kroznika zadeve pac ne bi mogla pojest. No ja, morda z zamasenim nosom, ker tisto kar najbolj 'moti' po parih zlicah je vonj.

[Clement Gojski]

Tooooo , take rabimo, ko bodo še doma kaj delali!!!

Če boš kdaj potrebovala še drugo mnenje o kakšni jedi, me brez oklevanja na kosilo povabi

[Ulrika Kamnogoriška]

Haha, ja . Samo če bo potem zanič, si bo treba pa še rezervne načrte zmišljevat .

[Tinka z Gradišèa]

ulrika said:

Gre za bolj gosto juho kot vidite, saj so notri drobtine. Sam okus niti ni tako napacen, ko jo tako poskusis, vendar pa mene malo moti, da zelo prevladuje okus po jajcu. S tem, da sem ze tako dala samo enega (pol ga pac ne morem ), ker sem kuhala za 1-2 osebi, medtem ko je originalno notri 6 jajc! Za strastne ljubitelje torej super, sama pa mislim, da enega kroznika zadeve pac ne bi mogla pojest. No ja, morda z zamasenim nosom, ker tisto kar najbolj 'moti' po parih zlicah je vonj.

mogoèe bi jo pa lahko kar za omako proglasila? 6 jajc je v skladu z veèino jedi, ki jih santonino opisuje, saj so zelo mastne. ampak èe pomisliš, kako švoh gretje so imeli in kako veliko èasa so preživeli pri raznoraznih opravilih na prostem, se zdi smiselno. pa morda so se z jedmi, ki so jih dobili santonino in njegovi sopotniki, gostitelji po moje tudi malo postavljali, èeš, nam pa ni treba šparat z jajci.

jaz sem tudi za kakšne poskuse ali pa degustacije.

[Ulrika Kamnogoriška]

Malo brskam za knjigami z recepti po cobisu in sem nasla tole:

AVTOR................... : Štular, Benjamin - avtor
NASLOV.................. : Lonci v opremi visokosrednjeveške kuhinje s
kamniškega Malega gradu

Sicer si pa danes z Gasperjem verjetno pripraviva neko srv. kosilo. Bomo videli .

Tina (al pa tudi kdo drug), si morda vclanjena v knjiznico Siska?

[Tinka z Gradišèa]

jst ne, pač pa ati. bom pogledala. kaj pa ohk zgodovina ali pa sazu?

oho, pridna. zakaj nista povedala, bi prišla k vama na kosilo .

[Ulrika Kamnogoriška]

Hehe, no, ne bo naju treba za usesa, ker potem iz tega ni blo nic. Sva skuhala pasto in potem mislna sprobat neko juho samo ni blo vec energije .

Am, ne, tista knjiga, ki je v Siski je samo pri njih zadnja izdaja. Imata se dve knjiznici kasnejsi izdaji, ampak nic od tega kar si rekla. Mislim da je ena na sociologiji, ena pa v etnografskem.. not sure. No sej, ne bi komplicirala, bom verjetno sla kar na socio iskat. Ce bo uporabna, jo bomo itak narocil.

[Tinka z Gradišèa]

hm. to, kar sem jaz najdla na cobissu, je samo članek v Arheološkem vestniku 58. AV imajo tudi na umetnostni zgodovini in slovenistiki. je tudi v knjižni obliki?!? obstaja pa tudi njegova magistrska na temo lončenine z malega gradu, gotovo jo majo na arheologiji.

[Ulrika Kamnogoriška]

Jooooj, se oproscam . Seveda, tako fino konfuzno sem napisala prvi post, da potem itak mislis da govorim o knjigi o tistih loncih. *Dooh, Tanja, silly.*

Bom zdej bolj tocna: knj. Siska je bila navrzena zraven v tisti post za cisto druge knjige, in sicer angleske. Zdej tocno ne vem katero ze (ker jih imam vec ogledanih po raznih knjiznicah), ampak ja, tuja knjiga, ne Stular. Sorry ...

[Tinka z Gradišèa]

ah! zdej mi je pa jasno.
se morda spomniš, so bile tiste knjige prav iz knjižnice šiška ali morda iz katere od njenih podružnic? matična knjižnica bo namreč zaprta še za nedoločen čas, ker jo selijo in imajo neke težave.

[Tinka z Gradišèa]

sem bila v šentviški knjižnici in sem dobila tole:

Peter Pukownik, Sveta Hildegarda, Almanah letnik časov, 1998. notri so tile zanimivi recepti:

kruh iz pirine moke
500 g polnozrnate pirine moke
20 g kvasa
1 čajna žlička medu
1/2 l svežega mleka
1/2 do 1 čajna žlička naravne morske soli

iz sestavin po okusu pripravimo kvašeno testo in ga pustimo vzhajati. z njim napolnimo rahlo namaščen štirioglat model, pustimo testo ponovno 1/2 ure vzhajati, nato ga približno eno uro pečemo pri 200°C.

lahko ga tudi prilagajamo in spreminjamo. izpustimo lahko med in ga začinimo z malo galganta (rsta ingverjevca) in piretrovca (bertram), kardamoma in kumine, lahko pa še dodamo mandlje. ali pa samo med in mandlje.


pirin prepečenec
če v opisani osnovni recept z medom vmešamo še 200 g raztopljenega masla (vzamemo malo manj svežega mleka), lahko naredimo prepečenec.

kruh, ki smo ga pustili vzhajato v štirioglatem modelu, prečno zarežemo z nožem v razdalji 1 do 1,5 cm in ga nato pečemo približno 1 uro pri 200°C. pustimo, da se malo ohladi, in ga vzamemo iz modela.
z ostrim nožem razrežemo kruh na mestih, kjer smo prej zarezali, rezine položimo na pomaščen raven pekač in jih pri nizki temperaturi bolj sušimo kot pečemo. prepečenec ali dvopek mora biti zlato rumene barve.

če hočemo manj masten prepečenec, vzamemo le 2 jedilni žlivi masla, zato pa celotno količino mleka.


komarček na pirinih zrnih, popečen s sirom
ustrezno količino pirinih zrn (50 do 60 g na osebo) damo v lonec na pritisk, zalijemo s čisto zelenjavno juho in kuhamo 30 minut.

vzporedno skuhamo omesenelo korenino komarčka, prav tako v že pripravljeni čisti zelenjavni juhi. komarček damo kuhat 10 minut kasneje, ker se prej zmehča, zrnje in zelenjava pa morata biti kuhana hkrati.

obe juhi zlijemo skupaj, po okusu dodamo drobno sesekljane zelene del komarčka, ki smo jih odstranili pred kihanjem, in to juho ponudimo za uvod.

kuhano piro razdelimo na krožnike, nanjo položimo komarček, ga prekrijemo s sirom, potresemo s papriko(hm?) in kumino v prahu, na vrh damo nekaj kosmičev masla in jed še enkrat popečemo (5 minut) na krožnikih v pečici.

zraven ponudimo vino 'po hildegardino', kar pomeni, da mu dodano manjšo količino vode (jedilna žlica na kozarec).


špinača iz kopriv
sveže mlade koprive (visoke največ 6 cm, najbolje aprila in maja) naberemo z rokavicami. na osebo potrebujemo pribl. 150 g. ko jih očistimo in operemo, jih prelijemo z vrelo vodo in pustimo nekaj časa stati.

v že pripravljeno čisto zelenjavno juho damo koprive in jih sesekljamo z električnim mešalnikom (nastavek za kašice).

začinimo s poprom, soljo, galgantom, materino dušico, piretrovcem in muškatnim oreškom in na koncu po želji zgostimo z malo pirine moke in sveže sladke smetane.

zravne ponudimo jajce na oko (in krompir po avtorju).


sadna solata z bučami
bučo in jabolka (ali drugo sadje) razrežemo na majhne koščke, prelijemo z mešanico limoninega soka, medu in vode, pustimo nekaj ur stati in hladno serviramo.


buče kot zelenjava
buče dušimo z malo olja in začimbami po lasnem okusu - soljo, poprom, galgantom, piretrovcem, muškatnim oreškom, curryjem(?), papriko (?) - ter ponudimo h kuhani pirini kaši ali sveže pečenim pirinim mlincem.


juha iz buč
buče dušimo z malo olja, zalijemo z vodo in dobro pretlačimo, po želji na koncu malo zgostimo z moko ali vmešamo malo pirinega zdroba. začinimo po okusu: krepko ali tudi sladko.


zrezek iz buč
rezine buč začinimo po okusu, lahko jih paniramo z jajcem in drobtinami, nato pa ocvremo v ponvi kot zrezke.


piškoti za živce
45% prahu muškatnega oreška
45% cimeta
10% prahu nageljnovih klinčkov
(ali že pripravljena mešanica začimb za živce)

100 g zgornje mešanice v prahu
1500 g bele pirine moke
200 g nastrganih mandljev
375 g masla
400 g rjavega sladkorja
4 jajca
1/2 čajne žličke soli

iz sestavin in malo vode zamesimo testo, tenko ga razvaljamo in izrežemo piškote različnih oblik ali pa testo preprosto razrežemo z nožem na poljubne kose.

pečemo jih 5 do 10 minut pri temperaturi 180 do 200°C v pečici.


mandljevi piškoti
100 g masla penasto umešamo s
100 g rjavega sladkorja in
noževo konico vanilijevega sladkorja, dodamo
ščepec soli in
2 jajci, dobro zmešamo, dodamo
50 g drobno narezanih mandljev in
200 g ele pirine moke.

Vse sestavine zmešamo v gladko testo. Z žlico oblikujemo pogačice in jih damo na namaščen in pomokan pekač ter jih 15 do 20 minut pečemo pri 180°C v zgornjem delu pečice.


ima še nekaj bolj kompliciranih receptov, npr. za jagnjevo stegno in sladke pogače. kakšen recept se mi zdi malce sumljiv zaradi sumljive(ih) sestavine, ampak je to po moje dodatek avtorja.