Post by Caspar on Jan 9, 2008 9:22:37 GMT 1
Včeraj smo govorili, kako bi bilo dobro vzpodbudit v društvu tudi plesno aktivnost z živo glasbeno spremljavo.
Izbrskal sem tisto razpravo, o kateri sem včeraj na seji govoril in jo na hitro preletel (ugotovil sem, da mi ena stran manjka
To je razprava Metode Kokole : Nekaj pričevanj o evropskem poznosrednjeveškem plesu na Slovenskem
V razpravi je seveda govor o pomanjkljivih podatkih o plesu in spremljajoči glasbi v srednjem veku, toda že kmalu za tem so omenjeni ohranjeni traktati mojstrov poznosrednjeveškega plesa:
za francosko-burgundski repertoar (bruseljski rokopis št. 9085); v izdaji pariškeka tiskarja Michaela iz Toulousa: L'art et instruction de bien dancer
italijanski mojster Domenica iz Piazenze (traktat iz ok. 1420) in njegovi učenci: Antonio Cornazana (traktat Libro dell' arte del' danzare iz 1455) in Guglielm Ebrea (oz. Giovanni Ambrosio) (več traktatov iz ok 1450 in pozneje)
Ne vem koliko te vire poznate (predvsem Blaž in Ajda)? Menda vsebujejo plesne korake, bonton plesa, kakšni tudi zapis glasbe za določen ples. Sicer pa je glasba, vsaj kar se tiče dvorskega plesa (in seveda vsi ti traktati se ukvarjajo z dvorskim plesom), bila pihalna. Navadno trije glasbeniki s šalmaji, batardami, tudi pozavnami ali cinkom; med ljudstvom so verjetno prednjačile dude. Torej, društvo naj kupi inštrument, da bo Urban piskal
.
Vse kar ima razprava veze s plesom na slovenskem je to, da analizira nekatere freske pri nas, ki prikazujejo ples, pa tudi o Santoninu govori. Skratka vse se nekako konča s tem, da so tudi pri nas plesali v 15. stol.
.
Govori tudi o štirih mezurah plesa. Isti ples so torej izvajali v štirih različnih taktih in tempih. To so: bassadanza, quadernaria, saltarello in piva. To Blaž in Ajda zagotovo poznata. Tukaj gre precej v detajle. V prilogi potem še dodaja takt in tempo teh štirih mezur in pa celo opis osnovnih korakov in likov poznosrednjeveškega plesa. Na podalgi tega pa tudi zapiše ples: Bassadanza chiamata reale in doi di messer domenico
To je to
Izbrskal sem tisto razpravo, o kateri sem včeraj na seji govoril in jo na hitro preletel (ugotovil sem, da mi ena stran manjka
To je razprava Metode Kokole : Nekaj pričevanj o evropskem poznosrednjeveškem plesu na Slovenskem
V razpravi je seveda govor o pomanjkljivih podatkih o plesu in spremljajoči glasbi v srednjem veku, toda že kmalu za tem so omenjeni ohranjeni traktati mojstrov poznosrednjeveškega plesa:
za francosko-burgundski repertoar (bruseljski rokopis št. 9085); v izdaji pariškeka tiskarja Michaela iz Toulousa: L'art et instruction de bien dancer
italijanski mojster Domenica iz Piazenze (traktat iz ok. 1420) in njegovi učenci: Antonio Cornazana (traktat Libro dell' arte del' danzare iz 1455) in Guglielm Ebrea (oz. Giovanni Ambrosio) (več traktatov iz ok 1450 in pozneje)
Ne vem koliko te vire poznate (predvsem Blaž in Ajda)? Menda vsebujejo plesne korake, bonton plesa, kakšni tudi zapis glasbe za določen ples. Sicer pa je glasba, vsaj kar se tiče dvorskega plesa (in seveda vsi ti traktati se ukvarjajo z dvorskim plesom), bila pihalna. Navadno trije glasbeniki s šalmaji, batardami, tudi pozavnami ali cinkom; med ljudstvom so verjetno prednjačile dude. Torej, društvo naj kupi inštrument, da bo Urban piskal
.Vse kar ima razprava veze s plesom na slovenskem je to, da analizira nekatere freske pri nas, ki prikazujejo ples, pa tudi o Santoninu govori. Skratka vse se nekako konča s tem, da so tudi pri nas plesali v 15. stol.
.Govori tudi o štirih mezurah plesa. Isti ples so torej izvajali v štirih različnih taktih in tempih. To so: bassadanza, quadernaria, saltarello in piva. To Blaž in Ajda zagotovo poznata
. Tukaj gre precej v detajle. V prilogi potem še dodaja takt in tempo teh štirih mezur in pa celo opis osnovnih korakov in likov poznosrednjeveškega plesa. Na podalgi tega pa tudi zapiše ples: Bassadanza chiamata reale in doi di messer domenicoTo je to
