Sienska umetnost

[Tinka z Gradišèa]

to pa èudno, da nisi videla predavanj, so napisana pod opisom razstave na NG spletni strani. pa tudi v našem koledarju na naši strani so napisana.
jaz imam èas it samo na tisto o ustanovitvi ljubljanske škofije, drugaèe sem zasedena. se zmanimo?

[Clement Gojski]

Jaz bi si lahko vzel čas. Ajda, ti greš?
a je potrebno kaj plačati za to?

[Tinka z Gradišèa]

ok.
ne vem, kako je s plaèilom. še nisem bila na predavanju v NG.

[Adalheidis]

So zatonj, pa verjetno so veseli, če pride več ljudi kot le pet. Žal ne gledam vašega (našega) koledarja, tekst o razstavi sem pa prebrala že na zloženki in se potem tistemu na netu nisem posvetila. In tako sem jih zamudila. Golobovo, Hoeflerja...
Jamranje ne pomaga. Tisti od škofije me sicer ne zanima tolk, morda pa pridem. Definitivo grem na zadnjega, potem je pa v ponedeljek 16. še simpozij ob 11h:

Piazza Navona v Rimu: od stadiona in trga do simbola

Slovencem je morda prav zaradi Berninijevega Vodnjaka štirih rek, ki je navdihnil domišljijo Francesca Robbe za načrt ljubljanskega Vodnjaka treh kranjskih rek, najbolj znan rimski trg Piazza Navona, ki je bil v poznem srednjem veku in renesansi urejen na ostankih antičnega – Domicijanovega stadiona. Pod vlado papeža Inocenca X. Pamfilija (1644–1655) je papeška družina dala postaviti štiri večje zgradbe ob obodu trga: Palazzo Pamphilij, Gallerio Pamphilij, cerkev Sant'Agnese in Agone ter Collegio Pamphilij s knjižnico. Prvotno je bil za načrt Vodnjaka štirih rek izbran Borromini, a ga je zamenjal Bernini, katerega sijajen načrt združuje namige na staroegipčanske hieroglife in geološke teorije o kroženju vode pod zemeljskim površjem. Vodnjak je označeval središče novega trga družine Pamphilij in je predstavljal simbol papeških upov v obdobju, izčrpanem od vojn, ki naj bi privedlo do dobe univerzalnega miru.






Predaval bo

prof. dr. Joseph Connors


Prof. dr. Joseph Connors je od leta 2002 direktor Ville I Tatti oz. Centra za italijanske renesančne študije Harvardske univerze v Firencah in profesor umetnostne zgodovine na Harvardski univerzi. Po zaključenem doktoratu leta 1978 je bil profesor na Univerzi v Chicagu in Univerzi Columbia. Prof. Connors se ukvarja v prvi vrsti z arhitekturo 17. stoletja, predvsem Berninijem in Borrominijem, ter z urbanističnimi vidiki mesta Rim v obdobjih renesanse in baroka. Njegova prva knjiga Borromini and the Roman Oratory (New York, 1980; italijanska izdaja: Borromini e l’Oratorio Romano: Stile e Societa, Torino, 1989) je bila leta 1984 nagrajena s priznanjem Richarda Krautheimerja za arhitekturno zgodovino, njegovo tretje večje delo, Specchio di Roma barocca (Rim, 1993) v soavtorstvu z Louise Rice, pa je leta 1993 dobila literarno nagrado »Rebecchini«. Prof. Connors trenutno pripravlja obsežno biografsko delo o Borrominiju.


Predavanje bo
v ponedeljek, 16. oktobra 2006, ob 11. uri
v Prešernovi dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, pritličje.
Predavanje bo v angleškem jeziku.

[Tinka z Gradišèa]

gre kdo z mano v soboto na razstavo? okoli 16.30? pol pa na trening.

[Adalheidis]

Razstava Sienska umetnost je končana.