Filmi

[Clement Gojski]

Ok, fino. Predstave so ob 19.00 in 20.00. Kdaj ti bolj ustreza? Verjetno ob osmih?

[Tinka z Gradišèa]

danes sem na TV2 sluèajno zadela ob dvodelni film The Lion in Winter (2003). domnevam, da bo drugi del naslednji teden.

''Nadaljevanka v dveh delih, ki jo odlikuje odlièna igralska zasedba, je bila deležna številnih nominacij, prejela pa je tudi nekaj prestižnih nagrad (Emmy, Zlati globus; Glenn Close je leta 2005 prejela Zlati globus za najboljšo igralko).

Vsa Anglija in polovica Francije je bilo njegovo kraljestvo. A ene stvari Henry II. ni mogel nikoli obvladati – svoje družine: ženo in tri sinove....
Kralj Henry II. namerava na božiènem sprejemu razglasiti svojega naslednika po krvni liniji. Zaradi tega so zbrani vsi: žena Eleanor, ki jo je dal Henry II., zaradi spletkarjenja, zapreti, njegova ljubica Alais in njen brat, francoski kralj Philip ter Henryjevi trije sinovi: neustrašni in razsipni Richard Levjesrèni, oportunistièni Geoffrey in nesreèni ter domišljavi John.
Ko Eleanor odkrije, da želi kralj za naslednika imenovati Johna, skuje naèrt, kako bi prestol zasedel Richard, ki je njen favorit. Tako se tudi Geoffrey znajde v vrtincu spletk proti obema bratoma, saj hoèe zavarovati svojo prihodnost. Vsak je odloèen, da bo dokazal, da ima pravico do prestola in da bo to tudi dosegel. Tudi Henry II. spozna, da sinov ne bo niè ustavilo in da je vsak od njih pripravljen storiti èisto vse, da bi ga nasledil.
Božièni sprejem se sprevrže v veè kot le temperamentno igro besed in še pred koncem praznovanja so v nevarnosti zakon, ljubezenska razmerja, družina in tudi življenja.

1. del
Anglija, leto 1173. Angliji in dobršnemu delu Francije vlada Henry II. Ima tri sinove in spletkarsko ženo Eleanor Akvitansko, ki se z njim bojujejo za oblast. Henry jih premaga in pospravi ženo v jeèo.
Deset let pozneje. Henry priredi božièni sprejem v Chinonu. Zberejo se vsi trije Henryjevi sinovi, Eleanor, ki sme za praznike iz jeèe, in tudi mladi francoski kralj Phillip, brat Henryjeve lepe mlade ljubice.''

vsekakor priporoèam, èe boste imeli èas!!!

[Tinka z Gradišèa]

drugi del bo na sporedu v ponedeljek, 18. junija, ob 18.05 na SLO 2.


še prej pa bo jutri, v nedeljo, 17. junija, na SLO 1, ob 23.15 sedmi peèat ingmarja bergmana.

''Posebna nagrada žirije, Cannes 1956.

'In ko je odprl sedmi peèat, je bila tišina v nebesih...' (Razodetje 8:1)

Antonius Block se s svojim oprodo Jonsom vraèa s križarskih vojn domov na Švedsko. Na Švedskem razsaja kuga, ljudje množièno umirajo in v strahu pred smrtjo na grmadah zažigajo ženske, obtožene èarovništva, ljudje se, da bi se oprali grehov, bièajo in duhovniki izkorišèajo bedo ljudi in njihov strah v svojo korist. Vitezova vera v Boga je na hudi preizkušnji in ko vidi vso èloveško bedo, se sprašuje, ali Bog zares obstaja. Na poti Antonius sreèa Smrt in spozna, da je tudi zanj napoèil èas dokonènega odhoda. Toda Antonius si želi, da bi še enkrat videl ženo in otroka po dolgoletni desetletni odsotnosti in izzove Smrt na šahovski dvoboj, ki bo vitezu podaljšal življenje, dokler šahovska igra ne bo konèana. Èas, ki si ga je s tem pridobil, je za viteza èas razmisleka o minljivosti, bednosti, strahu , ki spremljajo èlovekovo življenje.

Bergman, njegov oèe je bil protestantski pastor, si v filmu zastavlja kirkegaardska spraševanja o èloveški nemoèi. Sedmi peèat je nastal v èasu grozeèe vojne nevarnosti sredi petdesetih let in je Bergmanov odgovor na spraševanja tedanjega in seveda tudi sedanjega èasa. Za igro šaha ga je inspirirala srednjeveška slikarija iz Taby kirka, na kateri igra Smrt šah z vitezom, sedem jezdecev apokalipse, ki se ob koncu filma kot grozeèe sence gibljejo po horizontu, pa grozeèe napovedujejo nevarnosti, ki spremljajo èloveški rod od vekomaj.''

tudi ta film zelo priporoèam!!!

[Tinka z Gradišèa]

v torek, 11. decembra, bo ob 21.05 na SLO 2 prvi del nemške dokumentarne oddaje Metrese - skrivna moč žensk.

Mlada plemkinja Giulia Farnese je bila ljubica kardinala Rodriga Borgie, ki je leta 1492 postal papež, s čimer je bratu utrla vzpon do najvišjih položajev v rimski kuriji. To je bil čas pozne renesanse na prelomu med 15. in 16. stoletjem, ko se je Vatikan vdajal razkošnemu in razvratnemu življenju, ki so ga zaznamovali nemorala, pojlep, bogastvo, spletke in umori.